Hipohondrično pameten.

»Fak stari kok me zebe, kok je pizda -30 uzuni?« se je začel en izmed mojih monolognih jamranj prejšnji teden na treningu. Kako te je pa tok zebl, boste vprašal, prejšnji teden je bilo krasno vreme, sonček in rahla sapica v laseh…mja, ne ob pol desetih ponoč na zunanjem treningu. Brez rokavic. (beri naprej…)

Sanju sm jo dons. Kako je vsa vesela, navdušena klepetala s prijateljico, med sprehajanjem po mestu. Cela bivša šola je bila tam…in…medtem ko se je kolona polna življenja, z njo v ospredju vila skozi mesto in se je zrak polnil z zvoki smejanja in govorjenja, sem nekje v ozadju, sam, spremljal to karavano. Sem rekel sam? Ne, bil sm obdan s samodestruktivnimi mislimi, poln samopomilovanja in depresije, podzavestno sem se oddaljeval od nje in to takrat ko sem jo najbolj hotel ob sebi. (beri naprej…)

Morilske misli se mi pretakajo po glavi-glasek govori, zadavi jo, zadavi!

Spomnm se mojih reperskih začetkov. Vem da je kšne 2 al pa 3 leta nazaj obstaju nek forum, kjer smo potem dečkoti drug druzga kurcal / pluval / onesnažl? v rimah in moj nasprotnikov tekst mojega čisto prvega »tekstovnega dvoboja« se je začel z zgornjo rimo. Nanaša se na mojo zobozdravnico. Oziroma kar bo ostal od nje, če se še kdaj zgodi kej podobnga. (beri naprej…)

Predragi bralci in bralke, če koga zanimajo kakršnekoli stvari, prosim naj se ne obotavlja in naj postavi vprašanje tukaj. Po svojih najboljših močeh vam bom poskušal pomagat. Isto kot nazadnje bom odgovore posredoval v za-to namenjeni kolumni v torek. Če pa bom šel v torek na terensko delo za novo reporažo o anonimnih alkoholikih (oz. če bo res hudo isto velja tut za ponedeljek) dobite odgovore v najkrajšem možnem času. (beri naprej…)

Sranje. Domov sm pršu ob petih zjutri, še vedno pijan ustal ob desetih, ob enajstih na šiht. Sej ne bi vidu kšnga velzga problema v tem, bi (oziroma sem) že zdržu, sam ker moj želodec ni navajen tok kurčevih ovinkov k jih morm delat med službo.

Drgač pa, včeri blo super, res smeha na polno. En tistih večerov, k se maš super in fajn, ampak ni vse ravno komično za umret, pol zjutri se pa ne morš nehat smejat k se spomnš na dogodke. Al pa zato k si še zmer pjan. Uglavnm, najprej sm hotu nardit objavo v stilu zadnje Nikine, sam sm bil preveč fertik zato. Učer sm oblečen zaspal. Pol pa vidm zjutri zobno ščetko uzuni- ne se jebat, hlač nism mogu slečt, loh sm si pa zobe umil? (beri naprej…)

//Nadaljevanje 1.dela

Slednja poteza spominja na nekakšno razorožitev. Njen tog, nepremičen obraz, nekako nečloveško skrivnosten za temi temnimi očali mi vliva kanček strahu, privlačnosti, ki se stopnjuje s to navidezno nedostopnostjo. Temna očala so orožje, zastrašujejo vse nepotešene poglede do ravno pravšnje mere. Ta zatemnjen kos stekla v nekih plastičnih okvirih, namreč, sporoča komu je namenjena njihova vsebina. Kdor ima dovolj poguma in moči, jo lahko razoroži tega strašnega orožja…kdor. (beri naprej…)

Vlado Kreslin : Cesta … ko sem prvič slišal ta komad sem v trenutku dubu neko vizijo morebitne realnosti. Vizijo najbolj potisnjenih želja. Ne vem za kšno sekundo sm dubu nek preblisk…težko ubesedt, sam najbrž boste še najbol razumel če boste slišal komad. Vsak bo dubu najbrž drugačno predstavo, ampak boste razumel entuzijazm…

Blo je enkrat…hm… (beri naprej…)

Moja kuharska žilica in sposobnosti se končajo nekje tam kot dober blowjob. Pri jajcih. Poleg teh (na kar tri načine) in toastov in hrenovk (pečenih in kuhanih) znam seveda nardit še ogromno vrst sendivčev…z eno rezino kruha, z dvema rezinama kruha, z majonezo, z ogrsko salamo, s sirom itd…skratka tuki sm ekspert. Ampak najbolj od vsega sem ponosen na moje tacose. Ne to ni sinonim cojones (čeprov ne pravm da na to nism ponosn), ampak je jed, ki nimam pojma iz kje izvira, nimam pojma kdo se je je spomnu in predvsem nimam pojma kako se jo pravilno naredi. Moj način je pretty darn good. (beri naprej…)

Torej, teden je za nami in spet je tu teta Gardner, ki bo poskušal (poskušala?) pomagat ubogim izgubljenim revežem, ki tavajo po tem krutem in skrivnostnem svetu brez vednosti na nekatera esencialna vprašanja.

Tokrat je prispelo 15 vprašanj od 9ih dopisnikov, kar je izjemen napredek glede na prejšnjo objavo. Žal zaradi strogih pravil uredništva lahko odgovorim le na nekatera, zato sem se odločil za najbolj zanimiva in nepojasnjena vprašanja. (beri naprej…)

Torej po dobrih 4 dnevih kvalitetnega počitka, ki mi ga je ponudilo siolovo uredništvo, ko sem postal slaven - z objavo na prvi strani, spet neki od mene.

Pisu sm vmes, sam nimam še dost cojones da tist objavm (preveč nakladanja pa to).

Petek je bil idiotsko gnil dan, dež po glavi, dež po čevljih, dež po hlačah…stopm v lužo, stopm v mokro travo…stopm v drek? Hvalabogu tokrat ne. Čaka me 4 ure faksa, k so vse prej k zanimive. To so ene tistih ur: “množični mediji komunicirajo preko širših kanalov…”.“u, lej sošolka kaže rit dve vrsti naprej”. (beri naprej…)